人民的名义现实版：银行成高利贷帮凶甚至合谋
Manin??ina, znana tudi kot malin??ina ali natan?neje vzhodna manin??ina, je ime ve? tesno povezanih jezikov in nare?ij jugovzhodne podskupine mandin?kih jezikov. Je materni jezik ljudstva Malinké v Gvineji, kjer ga govori 3,1 milijona govorcev. Je tudi glavni jezik v Gornji Gvineji in Maliju, kjer je nacionalni jezik manin??ini tesno sorodna bambar??ina. Govori se tudi v Liberiji, Senegalu, Sierra Leoneju in Slonoko??eni obali, kjer nima uradnega statusa. V Malijskem cesarstvu je bil jezik dvora in vlade.
| Manin??ina | |
|---|---|
| Malinke | |
| Maninkakan ????????????? | |
| Materni jezik |  Gvineja Mali Liberija Senegal Sierra Leone Slonoko??ena obala |
| Etni?nost | ljudstvo Mandinka |
?t. maternih govorcev | 4,599 milijona (2012–2021)[1] |
Niger–Kongo ?
| |
| Pisava | nko, latinica |
| Uradni status | |
Uradni jezik | Gvineja, Mali |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-3 | Razli?no: mku – konjan??ina emk – vzhodna manin??ina msc – sankarska manin??ina mzj – manjan??ina (Liberija) jod – vojen??ina (Odienné Jula) jud – vorodu??ina kfo – koro??ina (Koro Jula) kga – koja??ina (Koyaga Jula) mxx – mahuj??ina (Mawukakan) |
| Glottolog | mane1267 Manenkanmani1303 Maninka–Mori |
| ELP | Koro (Cote d'Ivoire) |
Nare?je vudala vzhodne manin??ine, ki se govori v osrednjem vi?avju Gvineje in je razumljivo govorcem vseh nare?ij v dr?avi, ima naslednji fonemski inventar.[2]
Toni
urediObstajajo ?tirje toni: visoki, nizki, nara??ajo?i in padajo?i.
Samoglasniki
urediSamoglasniki so /i e ? a ? o u/, ki so vsi lahko dolgi ali kratki. Vsi so lahko dolgi ali kratki, ustni ali nosni /i? e? ?? a? ?? o? u?/ in /? ? ?? ? ?? ? ?/. Mogo?e je tudi, da so vsi nosni samoglasniki dolgi. Nosni samoglasniki nazalizirajo nekatere naslednje soglasnike.
Soglasniki
uredi| Labialni | Alveolarni | Palatalni | Dorzalni | Labialno–velarni | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Nosniki | m | n | ? | |||
| Zaporniki | zvene?i | b | d ~ ? | ? | g ~ g?b | |
| nezvene?i | p | t | c | k | ||
| Priporniki | f | s | h | |||
| Aproksimanti | l | j | w | |||
Pisava
urediManin??ina se v Gvineji pi?e v uradni pisavi, ki temelji na latinici, in pisavi n'ko.
Sklici
uredi- ↑ Konyanka at Ethnologue (25th ed., 2022) Closed access icon Eastern Maninkaka at Ethnologue (25th ed., 2022) Closed access icon Sankaran Maninkaka at Ethnologue (25th ed., 2022) Closed access icon Manya (Liberia) at Ethnologue (25th ed., 2022) Closed access icon Wojenaka (Odienné Jula) at Ethnologue (25th ed., 2022) Closed access icon (Additional references under 'Language codes' in the information box)
- ↑ Mamadou Camara (1999) Parlons Malinké
Vir
uredi- Vydrine, Valentin (1999). Manding–English Dictionary (Maninka, Bamana). Volume 1: A, B, D–DAD, Supplemented by Some Entries From Subsequent Volumes. Dimitry Bulanin Publishing House. ISBN 5-86007-178-7.