车讯:2016广州车展:思铂睿锐·混动首发亮相
Edem (gr?ko ο?δημα) ali oteklina je nakopi?enje teko?ine v tkivu med celicami (medceli?nem prostoru). Ka?e se kot otekanje, pove?anje tega tkiva. ?e je edem na ko?i, ga prepoznamo tudi tako, da s prstom nekaj sekund pritiskamo na mesto edema in ko prst umaknemo, ostane na ko?i ?e nekaj ?asa vdrtinica. Edemi se lahko pojavijo na poljubnem mestu v telesu. Tako se odvisno od vzroka lahko pojavijo v mo?ganih, plju?ih, ko?i in drugje. Edemi zaradi nekaterih bolezni (popu??anja srca, ledvic, jeter itd.) so (zaradi gravitacije) najpogostej?i v predelu spodnjih okon?in. Otekline na nekaterih mestih pa so lahko tudi ?ivljenjsko ogro?ujo?e. Zelo nevaren je edem v podro?ju glasilk (npr. zaradi pika ose), saj lahko pride do zadu?itve. Prav tako je nevarno otekanje mo?ganov, ker so v ?vrsti lobanji ki se ne more ?iriti. Ker se mo?gani zaradi otekanja ve?ajo, jim zmanjka prostora in mo?gansko tkivo se po?koduje.
Edem | |
---|---|
![]() | |
Edem na nogi pri zadnjem stadiju odpovedi jeter. Vidna je vdrtinica po pritisku s prstom. | |
Klasifikacija in zunanji viri | |
MKB-10 | R60.9 |
MKB-9 | 782.3 |
DiseasesDB | 9148 |
MeSH | D004487 |
Vzroki
urediEdem nastane, ker teko?ina iz ?il prehaja skozi ?ilno steno v tkivo.
Prehajanje teko?ine nastane zaradi razli?nih vzrokov. Pogosto je za to krivo vnetje, pri katerem se celice ki tvorijo ?ilno steno razmaknejo in ?ila postane bolj prepustna za teko?ino (plazmo) in ostale sestavine krvi (celice imunskega sistema in ostale). Govorimo o transudaciji (uhajanje z beljakovinami revne krvne plazme iz ?ilja) in eksudaciji (uhajanje krvne plazme, krvni?k in beljakovin iz ?ilja).
Med pogostej?imi vzroki edemov so tudi druge bolezni ali nekatera zdravila. Primera sta sr?no popu??anje ali ledvi?na insuficienca. Pri teh dveh se pove?a volumen krvi in krvi tlak ter se zato pospe?i prehajanje teko?ine iz ?il v tkiva.
Edemi na spodnjih okon?inah so lahko tudi posledica venske tromboze. Nastale otekline lahko bolnik obla?i z uporabo kompresijskih nogavic.
Edemi se lahko pojavijo tudi kot ne?eleni u?inek zdravil. Tak?na zdravila so na primer kortizon, antidepresivi ...
Patofiziologija
urediZa stalno ohranjanje normalne prostornine intersticijske teko?ine mora biti iztok (filtracija) teko?ine iz ?il enaka kot je se?tevek ponovnega prehoda teko?ine v ?ile (reabsorpcije) in odtoka teko?ine z limfo. ?e je ravnovesje pomaknjeno k povi?ani filtraciji, se ravnote?je (homeostaza) podre in volumen teko?ine v tkivu se pove?a.
Nastanek intersticijske teko?ine opisuje Starlingov zakon. V kapilari in zunaj nje delujeta dve vrsti sil, ene zaradi koloidnoosmotskega tlaka, druge zaradi hidrostatskega tlaka. Koloidnoosmotski (onkotski) tlak je bistveno ve?ji znotraj kapilare, saj je odvisen od koncentracije beljakovin v sistemu, beljakovin pa v intersticiju skorajda ni, saj ne prehajajo stene kapilar. Sile zaradi koloidnoosmotskega tlaka silijo plazmo k prehajanju iz intersticija v venski del kapilare. Hidrostatski tlak vzdol? kapilare pada. V za?etku se?tevek sil povzro?a filtracijo krvne plazme, v kon?nem delu pa njeno reabsorpcijo. Zmanj?anje koloidnoosmotskega tlaka v kapilari ali pove?anje le-tega v intersticiju povzro?a edeme. Enak u?inek ima povi?an hidrostatski tlak v kapilari.
Zunanje povezave
uredi- slovenski medicinski slovar Arhivirano 2025-08-06 na Wayback Machine.