牛油果怎么吃减肥餐 教你速成一道牛油果减肥膳食

Haiti République d'Ha?ti
Nacionalno geslo: L'Union Fait La Force (francosko ?Zveza napravi mo??)
Uradna jezika	franco??ina, haitijska kreol??ina
Glavno mesto	Port-au-Prince
Predsednik	Edgard Leblanc Fils
Predsednik vlade	Fritz Belizaire
Povr?ina  - Skupno  - % voda	143. na svetu 27.750 km2 0,7 %
Prebivalstvo  - Skupno (leto)  - Gostota	83. na svetu 11,5 milijonov (2023) 413/km2
BDP  - Skupno (leto)  - BDP/prebivalca	$26,0 milijard (2023) 2.125 USD
Valuta	gourde (HTG)
?asovni pas	UTC -5 (ni poletnega ?asa)
Neodvisnost  - Razgla?ena  - Priznana	(od Francije) 1. januar 1804 1825 (Francija), 1863 (ZDA)
Dr?avna himna	La Dessalinienne
Vrhnja internetna domena	.ht
Nacionalna klicna koda	509

Haiti, uradno Republika Haiti (francosko République d'Ha?ti, Taino: Ayiti/Quisqueya), je dr?ava, ki se zavzema zahodni del otoka Hispaniola, ki je drug najve?ji otok v Velikih Antilih v Karibskem morju, vzhodno od Kube in Jamajke ter ju?no od Bahamov ter otokov Turks in Caicos. Zavzema zahodne tri osmine otoka, ki si ga deli z Dominikansko republiko. Na njegovem jugozahodu le?i majhen otok Navassa (Navasse), ki si ga lasti Haiti, a je sporno ozemlje pod zvezno upravo Zdru?enih dr?av Amerike. Haiti vklju?uje ve? priobalnih otokov: najve?ji satelitski otok Hispaniole je Gonave v istoimenskem, osrednjem zalivu (Golfe de la Gonave), ki je ume??en med dva najve?ja polotoka Hispaniole, ob ju?nem od njiju sta v njem ?e dva manj?a oto?ka (Kajemiti; Les Cayemites) in ob jugozahodni obali najve?jega polotoka ?le à Vache (Kravji otok). Otok Tortuga (?le de la Tortue) le?i ob severni obali Haitija.

Haiti zavzema povr?ino 27.750 km² in je tretja najve?ja dr?ava na Karibih z ocenjeno populacijo 11,4 milijona prebivalcev, zaradi ?esar je od nedavnega (poleg Kube) naj?tevil?neje poseljena dr?ava na Karibih. Glavno mesto je Port-au-Prince.

Otok je prvotno naseljevalo avtohtono ljudstvo Taíno, ki izvira iz Ju?ne Amerike. Prvi Evropejci so prispeli 5. decembra 1492 s prvo odpravo Kri?tofa Kolumba, ki je sprva verjel, da je na?el Indijo ali Kitajsko. Kolumb je nato ustanovil prvo evropsko naselbino v Ameriki, La Navidad, na dana?nji severovzhodni obali Haitija. Otok je zahtevala ?panija in ga poimenovala La Espa?ola, ki je bil del ?panskega imperija do za?etka 17. stoletja. Vendar pa so konkuren?ne terjatve in poravnave s Francozi privedle do tega, da je bil zahodni del otoka leta 1697 odstopiljen Franciji, ki ga je kasneje preimenovala Saint-Domingue. Francoski kolonialisti so ustanovili donosne planta?e sladkornega trsa, katerega je obdelovalo ogromno su?njev, pripeljanih iz Afrike. Na podlagi mednarodne trgovine je z njihovo pomo?jo kolonija postala ena najbogatej?ih na svetu.

Sredi francoske revolucije (1789–1799) so su?nji in svobodni ljudje razli?nih polti spro?ili haitska revolucijo (1791–1804), ki jo je vodil nekdanji su?enj in prvi temnopolti general francoske vojske Toussaint Louverture. Po 12 letih spopadov je sile Napoleona Bonaparteja premagal Louverturejev naslednik Jean-Jacques Dessalines (pozneje cesar Jacques I.), ki je 1. januarja 1804 razglasil suverenost Haitija – prvi neodvisni narod Latinske Amerike in Karibov, drugi Amerike, prva dr?ava, ki je odpravila su?enjstvo, in edina dr?ava v zgodovini, ustanovljena z uspe?nim uporom su?njev. Poleg Alexandra Pétiona, prvega predsednika republike, so bili vsi prvi voditelji Haitija nekdanji su?nji. Po kratkem obdobju, v katerem je bila dr?ava razdeljena na dva dela, je predsednik Jean-Pierre Boyer zdru?il dr?avo in nato sku?al spraviti celotno Hispaniolo pod nadzor Haitija, kar je spro?ilo dolgo vrsto vojn, ki so se kon?ale v 1870-ih, ko je Haiti uradno priznal dr?avo. neodvisnost Dominikanske republike.

Prvo stoletje neodvisnosti Haitija so zaznamovali politi?na nestabilnost, ostrakizem mednarodne skupnosti in pla?ilo hrome?ega dolga Franciji. Politi?na nestanovitnost in zunanji gospodarski vpliv v dr?avi sta spodbudila ZDA, da so zasedle dr?avo od 1915 do 1934. Po nizu kratkotrajnih predsedstev je Fran?ois 'Papa Doc' Duvalier leta 1956 prevzel oblast, s ?imer se je za?elo dolgo obdobje avtokratske vladavine, ki se je nadaljevala. njegovega sina Jean-Clauda 'Baby Doc' Duvalierja, ki je trajal do leta 1986; Za obdobje je bilo zna?ilno dr?avno sankcionirano nasilje nad opozicijo in civilisti, korupcija in gospodarska stagnacija. Po letu 1986 je Haiti za?el posku?ati vzpostaviti bolj demokrati?en politi?ni sistem.

Haiti je ustanovni ?lan Zdru?enih narodov, Organizacije ameri?kih dr?av (OAS), Zdru?enja karibskih dr?av in Mednarodne organizacije frankofonije. Poleg CARICOM je ?lanica Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne trgovinske organizacije in Skupnosti dr?av Latinske Amerike in Karibov. Zgodovinsko reven in politi?no nestabilen ima Haiti najni?ji indeks ?lovekovega razvoja v Ameriki. Od preloma v 21. stoletje je dr?ava pre?ivela dr?avni udar, ki je povzro?il posredovanje ZN, pa tudi katastrofalen potres, v katerem je umrlo ve? kot 250.000 ljudi.

Etimologija

Beseda Haiti izvira iz avtohtonega jezika taíno, v katerem pomeni "de?ela visokih gora" in je poimenoval celoten otok Hispaniola. Ime je obnovil haitijski revolucionar Jean-Jacques Dessalines kot uradno ime neodvisnega Saint-Dominguea, kot poklon ameri?kim predhodnikom.

V franco??ini ima ? v Ha?ti diakriti?no oznako (uporablja se za prikaz, da se drugi samoglasnik izgovarja lo?eno, kot v besedi naivni), medtem ko je H tiho. (V angle??ini se to pravilo za izgovorjavo pogosto ne upo?teva, zato se uporablja ?rkovanje Haiti.) Obstajajo razli?ne anglicizacije za njegovo izgovorjavo, kot so HIGH-ti, high-EE-ti in haa-EE-ti, ki so ?e vedno v uporabo, vendar je HAY-ti najbolj raz?irjen in najbolj uveljavljen. V franco??ini vzdevek Haitija pomeni "biser Antilov" (La Perle des Antilles) zaradi svoje naravne lepote in koli?ine bogastva, ki si ga je nabrala za Kraljevino Francijo. V 18. stoletju je bila kolonija vodilni svetovni proizvajalec sladkorja in kave.

Zgodovina

Predkolumbijska zgodovina

Otok Hispaniola, katerega zahodne tri osmine zaseda Haiti, je bil od pribli?no 5000 let pred na?im ?tetjem naseljen s skupinami Indijancev, za katere se domneva, da so pri?li iz Srednje ali Ju?ne Amerike. Genetske ?tudije ka?ejo, da so bile nekatere od teh skupin povezane z Yanomami iz pore?ja Amazonke. Med temi zgodnjimi naseljenci so bila ljudstva Ciboney, ki so jim sledili Taíno, govorci arawakanskega jezika, katerega elementi so se ohranili v haitijski kreol??ini. Ime Taíno za celoten otok je bilo Haiti ali alternativno Quisqeya.

V dru?bi Taíno je najve?jo enoto politi?ne organizacije vodil cacique ali poglavar, kot so jih razumeli Evropejci. Otok Hipaniola je bil razdeljen na pet 'caciquedoms': Magua na severovzhodu, Marien na severozahodu, Jaragua na jugozahodu, Maguana v osrednjih regijah Cibaa in Higüey na jugovzhodu.

Kulturni artefakti Taíno vklju?ujejo jamske slike na ve? lokacijah v dr?avi. Ti so postali nacionalni simboli Haitija in turisti?ne znamenitosti. Sodobni Léogane, ki se je za?el kot francosko kolonialno mesto na jugozahodu, je poleg nekdanje prestolnice caciquedoma Xaragua.

Kolonialna doba

?panska vladavina (1492–1625)

Kri?tof Kolumb je 6. decembra 1492 pristal na Haitiju, na obmo?ju, ki ga je poimenoval M?le-Saint-Nicolas, in zahteval otok za kastiljsko krono. Devetnajst dni pozneje je njegova ladja Santa María nasedla blizu dana?njega mesta Cap-Ha?tien. Kolumb je na otoku pustil 39 mo?, ki so 25. decembra 1492 ustanovili naselje La Navidad. Odnosi z doma?imi ljudstvi, sprva dobri, so se poru?ili in naseljence so pozneje pobili Taíno.

Mornarji so prena?ali endemi?ne evroazijske nalezljive bolezni, na katere staroselci niso imeli imunitete, zaradi ?esar so v epidemijah v velikem ?tevilu umirali. Prva zabele?ena epidemija ?rnih koz v Ameriki je izbruhnila na Hispanioli leta 1507. Njihovo ?tevilo se je ?e dodatno zmanj?alo zaradi ostre sistema encomienda, v katerem so ?panci prisilili domorodce k delu v rudnikih zlata in planta?ah.

?panci so sprejeli zakone Burgosa, 1512–13, ki so prepovedali trpin?enje doma?inov, podprli njihovo spreobrnitev v katoli?tvo[59] in dali pravni okvir encomiendam. Domorodce so pripeljali na ta mesta, da bi delali v posebnih nasadih ali panogah.

Ko so ?panci ponovno osredoto?ili svoja kolonizacijska prizadevanja na ve?ja bogastva celinske Srednje in Ju?ne Amerike, se je Hispaniola v veliki meri zmanj?ala na trgovsko in oskrbovalno postajo. Posledi?no je postalo piratstvo zelo raz?irjeno, spodbujale pa so ga evropske sile, ki so sovra?ne ?paniji, kot sta Francija (na podlagi ?le de la Tortue) in Anglija. ?panci so ve?inoma zapustili zahodno tretjino otoka in se osredoto?ili na kolonizacijo na vzhodni dve tretjini. Zahodni del otoka so tako postopoma poselili francoski bukanarji; med njimi je bil Bertrand d'Ogeron, ki mu je uspelo gojiti tobak in rekrutiral ?tevilne francoske kolonialne dru?ine z Martinika in Guadeloupa. Leta 1697 sta Francija in ?panija poravnali svoje sovra?nosti na otoku s pogodbo iz Ryswicka iz leta 1697, ki je med seboj razdelila Hispaniolo.

Francoska vladavina (1625–1804)

Francija je prejela zahodno tretjino in jo pozneje poimenovala Saint-Domingue, francoski ekvivalent Santo Dominga, ?panske kolonije na Hispanioli. Francozi so se lotili ustvarjanja nasadov sladkorja in kave, ki jih je obdelovalo ogromno su?njev, uvo?enih iz Afrike, in Saint-Domingue je postal njihova najbogatej?a kolonialna posest.

Francoskih naseljencev je bilo s su?nji skoraj 10 proti 1. Po popisu iz leta 1788 je prebivalstvo Haitija sestavljalo skoraj 25.000 Evropejcev, 22.000 svobodnih barv in 700.000 afri?kih su?njev. Nasprotno pa je do leta 1763 belo prebivalstvo francoske Kanade, veliko ve?jega ozemlja, ?telo le 65.000. Na severu otoka so su?nji lahko ohranili ?tevilne vezi z afri?kimi kulturami, vero in jezikom; te vezi so na novo uvo?eni Afri?ani nenehno obnavljali. Nekateri zahodnoafri?ki su?nji so se dr?ali svojih tradicionalnih prepri?anj Vodouja, tako da so jih na skrivaj sinkretizirali s katoli?tvom.

Francozi so sprejeli Code Noir ("?rni zakonik"), ki ga je pripravil Jean-Baptiste Colbert in ratificiral Ludvik XIV, ki je dolo?il pravila o ravnanju s su?nji in dovoljenih svobo??inah. Saint-Domingue opisujejo kot eno najbolj brutalno u?inkovitih kolonij su?njev; ena tretjina na novo uvo?enih Afri?anov je umrla v nekaj letih. Veliko su?njev je umrlo zaradi bolezni, kot so ?rne koze in tifus. Imele so nizko rodnost in obstajajo dokazi, da so nekatere ?enske splavile plodove, namesto da bi rojevale otroke v su?enjstvu. Trpelo je tudi okolje kolonije, saj so bili gozdovi izkr?eni, da bi naredili prostor za nasade, zemlji??a pa so bila preobremenjena, da bi francoskim lastnikom nasadov pridobili najve?ji dobi?ek.

Tako kot v svoji koloniji v Louisiani je francoska kolonialna vlada dovolila nekatere pravice svobodnim barvnim ljudem (gens de couleur), me?anim rasnim potomcem evropskih mo?kih kolonistov in afri?kih su?njic (in kasneje me?anih ras). S?asoma so bili mnogi izpu??eni iz su?enjstva in ustanovili so lo?en dru?beni razred. Beli francoski kreolski o?etje so svoje sinove me?ane rase pogosto po?iljali v Francijo na izobra?evanje. Nekaj ??barvnih mo? je bilo sprejetih v vojsko. Ve? svobodnih barvnih ljudi je ?ivelo na jugu otoka, blizu Port-au-Princea, in mnogi so se poro?ili znotraj svoje skupnosti. Pogosto so delali kot obrtniki in trgovci ter za?eli imeti v lasti nekaj premo?enja, vklju?no s svojimi su?nji. Svobodni barvni ljudje so kolonialno vlado zaprosili za raz?iritev njihovih pravic.

Brutalnost su?enjskega ?ivljenja je mnoge su?nje pripeljala do pobega v gorata obmo?ja, kjer so ustanovili svoje avtonomne skupnosti in postali znani kot Maroons. En vodja Maronov, Fran?ois Mackandal, je vodil upor v 1750-ih, vendar so ga Francozi pozneje ujeli in usmrtili.

Haitijska revolucija (1791–1804)

Navdihnjeni s francosko revolucijo iz leta 1789 in na?eli ?lovekovih pravic so francoski naseljenci in svobodni barvni ljudje zahtevali ve?jo politi?no svobodo in ve? dr?avljanskih pravic. Napetosti med tema dvema skupinama so vodile v konflikt, saj je Vincent Ogé leta 1790 ustanovil milico svobodnih barv, kar je povzro?ilo njegovo ujetje, mu?enje in usmrtitev. Ko so za?utili prilo?nost, so avgusta 1791 na severnem Haitiju ustanovili prve vojske su?njev pod vodstvom Toussainta Louverturea, ki jih je navdihnil Vodou houngan (duhovnik) Boukman in podprli ?panci v Santo Domingu – kmalu je izbruhnil popoln upor su?njev. po vsej koloniji.

Leta 1792 je francoska vlada poslala tri komisarje s ?etami, da bi ponovno vzpostavili nadzor; da bi zgradila zavezni?tvo z gens de couleur in komisarja za su?nje Léger-Félicité Sonthonax in étienne Polverel sta ukinila su?enjstvo v koloniji. ?est mesecev pozneje je Nacionalna konvencija, ki jo je vodil Maximilien de Robespierre in Jakobinci, potrdila ukinitev in jo raz?irila na vse francoske kolonije.

Zdru?ene dr?ave, ki so bile same nova republika, so nihale med podpiranjem ali nepodporo Toussainta Louvertureja in nastajajo?e dr?ave Haitija, odvisno od tega, kdo je bil predsednik ZDA. Washington, ki je bil su?njeposestnik in izolacionist, je dr?al ZDA nevtralne, ?eprav so zasebni dr?avljani ZDA v?asih nudili pomo? francoskim planta?em, ki so posku?ali zadu?iti upor. John Adams, glasni nasprotnik su?enjstva, je v celoti podprl upor su?njev z zagotavljanjem diplomatskega priznanja, finan?ne podpore, streliva in voja?kih ladij (vklju?no z ustavo USS) od leta 1798. Ta podpora se je kon?ala leta 1801, ko je Jefferson, drugi predsednik su?njeposestni?tva, prevzel urada in odpoklical ameri?ko mornarico.

Z odpravo su?enjstva je Toussaint Louverture obljubil zvestobo Franciji in se boril proti britanskim in ?panskim silam, ki so izkoristile situacijo in napadle Saint-Domingue. ?panci so bili pozneje prisiljeni odstopiti svoj del otoka Franciji v skladu z Baselskim mirom leta 1795, ki je otok zdru?il pod eno vlado. Vendar je na vzhodu izbruhnil upor proti francoski vladavini, na zahodu pa je pri?lo do spopadov med Louverturejevimi silami in svobodnimi barvnimi ljudmi pod vodstvom Andréja Rigauda v vojni no?ev (1799–1800). ?tevilni pre?iveli svobodni barvni ljudje so zapustili otok kot begunci.

Potem ko je Louverture ustvaril separatisti?no ustavo in se razglasil za dosmrtnega generalnega guvernerja, je Napoléon Bonaparte leta 1802 poslal odpravo 20.000 vojakov in prav toliko mornarjev pod poveljstvom svojega svaka Charlesa Leclerca, da bi ponovno uveljavil francoski nadzor. Francozi so dosegli nekaj zmag, a v nekaj mesecih je ve?ina njihove vojske umrla zaradi rumene mrzlice. Kon?no je ve? kot 50.000 francoskih vojakov umrlo v poskusu ponovnega zavzetja kolonije, vklju?no z 18 generali. Francozom je uspelo ujeti Louverture in ga prepeljati v Francijo na sojenje. Bil je zaprt v Fort de Jouxu, kjer je umrl leta 1803 zaradi izpostavljenosti in morda tuberkuloze.

Su?nji so skupaj s svobodnim gens de couleur in zavezniki nadaljevali boj za neodvisnost, ki so ga vodili generali Jean-Jacques Dessalines, Alexandre Pétion in Henry Christophe. Uporniki so kon?no uspeli odlo?no premagati francoske ?ete v bitki pri Vertièresu 18. novembra 1803, s ?imer so ustanovili prvo dr?avo, ki je z uporom su?njev uspe?no pridobila neodvisnost. Pod splo?nim poveljstvom Dessalines so se haitijske vojske izogibale odprtemu boju in namesto tega izvedle uspe?no gverilsko kampanjo proti Napoleonovim silam, pri ?emer so se borile z boleznimi, kot je rumena mrzlica, da bi zmanj?ale ?tevilo francoskih vojakov. Kasneje istega leta je Francija umaknila preostalih 7.000 vojakov z otoka in Napoleon je opustil svojo idejo o ponovni vzpostavitvi severnoameri?kega imperija in prodal Louisiano (Novo Francijo) Zdru?enim dr?avam v okviru nakupa Louisiane. Ocenjuje se, da je v revoluciji umrlo med 24.000 in 100.000 Evropejcev in med 100.000 in 350.000 haitijskih nekdanjih su?njev. Pri tem je Dessalines postal nedvomno najuspe?nej?i voja?ki poveljnik v boju proti Napoleonovi Franciji.

Geografija

Haiti tvori zahodne tri osmine Hispaniole, drugega najve?jega otoka na Velikih Antilih. Haiti s povr?ino 27.750 kvadratnih kilometrov je tretja najve?ja dr?ava na Karibih za Kubo in Dominikansko republiko, ki ima 360-kilometrsko (224 milj) mejo s Haitijem. Dr?ava ima pribli?no podkvesto obliko in zaradi tega ima nesorazmerno dolgo obalo, drugo po dol?ini (1771 km ali 1100 milj) za Kubo na Velikih Antilih.

Haiti je najbolj gorata dr?ava na Karibih, njegov teren sestavljajo gore, prepletene z majhnimi obalnimi ni?avami in re?nimi dolinami. Podnebje je tropsko, z nekaj variacijami, odvisno od nadmorske vi?ine. Najvi?ja to?ka je Pic la Selle, na 2.680 metrih (8.793 ft).

Severno regijo sestavljata Massif du Nord (Severni masiv) in Plaine du Nord (Severna ni?ina). Massif du Nord je podalj?ek osrednje Cordillere v Dominikanski republiki. Za?ne se na vzhodni meji Haitija, severno od reke Guayamouc, in se razteza proti severozahodu skozi severni polotok. Ni?ine Plaine du Nord le?ijo ob severni meji z Dominikansko republiko, med masivom du Nord in severnim Atlantskim oceanom.

Osrednjo regijo sestavljata dve ravnini in dva niza gorskih verig. Osrednja planota (srednja planota) se razteza vzdol? obeh strani reke Guayamouc, ju?no od masiva du Nord. Te?e od jugovzhoda proti severozahodu. Jugozahodno od osrednje planote se nahajajo Montagnes Noires, katerih najbolj severozahodni del se zdru?uje z Massif du Nord. Najpomembnej?a dolina Haitija v smislu pridelkov je Plaine de l'Artibonite, ki le?i med Montagnes Noires in Cha?ne des Matheux. Ta regija podpira najdalj?o reko v dr?avi (tudi Hispaniola), Riviere l'Artibonite, ki se za?ne v zahodni regiji Dominikanske republike in se nadaljuje ve?ino svoje dol?ine skozi osrednji Haiti, kjer se nato izliva v Golfe de la Gonave. V tej dolini le?i tudi drugo najve?je jezero Haitija, Lac de Péligre, ki je nastalo kot posledica izgradnje jezu Péligre sredi petdesetih let dvajsetega stoletja.

Okro?je Saint-Marc, oddelek Artibonite

Ju?no regijo sestavljata Plaine du Cul-de-Sac (jugovzhod) in gorati ju?ni polotok (znan tudi kot polotok Tiburon). Plaine du Cul-de-Sac je naravna depresija, ki skriva slana jezera v dr?avi, kot sta Trou Ca?man in najve?je jezero Haitija, étang Saumatre. Gorsko verigo Cha?ne de la Selle – podalj?ek ju?ne gorske verige Dominikanske republike (Sierra de Baoruco) – se razteza od masiva de la Selle na vzhodu do masiva de la Hotte na zahodu.

Haiti vklju?uje tudi ve? priobalnih otokov. Otok Tortuga (?le de la Tortue) se nahaja ob obali severnega Haitija. Okro?je La Gonave se nahaja na istoimenskem otoku, v Golfe de la Gonave; Najve?ji otok na Haitiju, Gonave, je zmerno poseljen s pode?elskimi va??ani. ?le à Vache (Kravji otok) se nahaja ob jugozahodni obali; del Haitija so tudi Kajemiti, ki se nahajajo v zalivu Gonave severno od Pestela. La Navasse (otok Navassa), ki se nahaja 40 navti?nih milj (46 milj; 74 km) zahodno od Jérémieja na jugozahodnem polotoku Haitija, je predmet ozemeljskega spora z Zdru?enimi dr?avami, ki ga trenutno upravljajo otok preko Agencije za ribe in divje ?ivali

Vlada in politika

Vlada Haitija je polpredsedni?ka republika, ve?strankarski sistem, v katerem je predsednik Haitija vodja dr?ave, izvoljen neposredno na ljudskih volitvah vsakih pet let. Predsednik vlade Haitija deluje kot vodja vlade in ga imenuje predsednik, ki ga izbere ve?inska stranka v dr?avnem zboru. Izvr?no oblast izvajata predsednik in premier, ki skupaj sestavljata vlado.

Zakonodajno mo? imata tako vlada kot dva doma dr?avnega zbora Haitija, senat (Sénat) in poslanska zbornica (Chambre des Députés). Vlada je organizirana enotno, tako da centralna vlada prenese pristojnosti na resorje brez ustavne potrebe po soglasju. Trenutna struktura politi?nega sistema Haitija je bila dolo?ena v ustavi Haitija 29. marca 1987.

Haitijska politika je bila sporna: od osamosvojitve je Haiti do?ivel 32 dr?avnih udarov. Haiti je edina dr?ava na zahodni polobli, ki je do?ivela uspe?no revolucijo su?njev; vendar je dolga zgodovina zatiranja s strani diktatorjev, kot sta Fran?ois Duvalier in njegov sin Jean-Claude Duvalier, izrazito vplivala na narod. Od konca Duvalierjeve dobe je Haiti prehajal v demokrati?ni sistem.

Gospodarstvo

Haiti ima prete?no svobodno tr?no gospodarstvo z BDP v vi?ini 19,97 milijarde dolarjev in BDP na prebivalca v vi?ini 1800 dolarjev (ocene iz leta 2017). Dr?ava uporablja haitijsko bu?o kot svojo valuto. Kljub svoji turisti?ni industriji je Haiti ena najrevnej?ih dr?av v Ameriki, pri ?emer so kot glavni vzroki navedeni korupcija, politi?na nestabilnost, slaba infrastruktura, pomanjkanje zdravstvene oskrbe in pomanjkanje izobrazbe. Brezposelnost je visoka in mnogi Haitijci se ?elijo izseliti. Trgovina se je po potresu leta 2010 in kasnej?em izbruhu kolere mo?no zmanj?ala, pri ?emer se je BDP po pariteti kupne mo?i dr?ave zmanj?al za 8 % (z 12,15 milijarde USD na 11,18 milijarde USD).[4] Haiti se je v indeksu ?lovekovega razvoja Zdru?enih narodov za leto 2010 uvrstil na 145. mesto od 182 dr?av, pri ?emer je bilo 57,3 % prebivalstva prikraj?anih v vsaj treh od HDI ukrepov za rev??ino.

Po spornih volitvah leta 2000 in obto?bah o vladavini predsednika Aristida je bila pomo? ZDA haitijski vladi med letoma 2001 in 2004 prekinjena. Po Aristidovem odhodu leta 2004 je bila pomo? obnovljena in brazilska vojska je vodila stabilizacijsko misijo Zdru?enih narodov v mirovni operaciji na Haitiju. Po skoraj ?tirih letih recesije je gospodarstvo v letu 2005 zraslo za 1,5 %. Septembra 2009 je Haiti izpolnil pogoje, ki sta jih postavila MDS in program Svetovne banke za mo?no zadol?ene revne dr?ave, da bi lahko izpolnjeval pogoje za odpis svojega zunanjega dolga.

Ve? kot 90 odstotkov vladnega prora?una izhaja iz sporazuma s Petrocaribe, naftnim zavezni?tvom, ki ga vodi Venezuela.

Infrastruktura

Prevoz

Haiti ima dve glavni avtocesti, ki potekata od enega konca dr?ave do drugega. Severna avtocesta, Route Nationale ?t. 1 (Nacionalna avtocesta ena), izvira iz Port-au-Princea in se vije skozi obalni mesti Montrouis in Gona?ves, preden dose?e svojo kon?no postajo v severnem pristani??u Cap-Ha?tien. Ju?na avtocesta Route Nationale ?t. 2 povezuje Port-au-Prince z Les Cayesom preko Léogane in Petit-Goave. Stanje cest na Haitiju je na splo?no slabo, mnoge so luknjaste in v slabem vremenu postanejo neprevozne.

Po poro?anju Washington Posta so "uradniki in?enirskega korpusa ameri?ke vojske povedali v soboto [23. januarja 2010], da so ocenili ?kodo zaradi potresa [12. januarja] v Port-au-Princeu na Haitiju in ugotovili, da je veliko cest niso ni? slab?i kot prej, ker so bili vedno v slabem stanju."

Pristani??e v Port-au-Princeu, Port international de Port-au-Prince, ima ve? registriranih ladij kot katero koli drugo ducat pristani?? v dr?avi. Objekti pristani??a vklju?ujejo ?erjave, velike priveze in skladi??a, vendar ti objekti niso v dobrem stanju. Pristani??e je premalo izkori??eno, verjetno zaradi precej visokih pristani?kih pristojbin. Pristani??e Saint-Marc je trenutno najbolj priljubljeno pristani??e za potro?ni?ko blago, ki prihaja na Haiti. Razlogi za to so lahko njegova lokacija stran od nestanovitnega in preobremenjenega Port-au-Princea, pa tudi njegova osrednja lokacija glede na ?tevilna haitijska mesta.

V preteklosti je Haiti uporabljal ?elezni?ki promet, vendar je bila ?elezni?ka infrastruktura slabo vzdr?evana, ko je bila v uporabi in stro?ki sanacije niso zmo?ni haitijskemu gospodarstvu. Leta 2018 je regionalni razvojni svet Dominikanske republike predlagal "trans-Hispaniola" ?eleznico med obema dr?avama.

Letali??a

Mednarodno letali??e Toussaint Louverture, ki se nahaja deset kilometrov (?est milj) severovzhodno od pravega Port-au-Princea v ob?ini Tabarre, je glavno prometno sredi??e glede vstopa in izstopa v dr?avo. Ima glavno letalno pot Haitija in skupaj z mednarodnim letali??em Cap-Ha?tien, ki se nahaja v bli?ini severnega mesta Cap-Ha?tien, opravlja veliko ve?ino mednarodnih letov v dr?avi. Mesta, kot so Jacmel, Jérémie, Les Cayes in Port-de-Paix, imajo manj?a, manj dostopna letali??a, ki jih oskrbujejo regionalne letalske dru?be in zasebna letala. Tak?na podjetja vklju?ujejo: Caribintair (propadla), Sunrise Airways in Tortug' Air (propadla).

Leta 2013 je premier predstavil na?rte za razvoj mednarodnega letali??a na ?le-à-Vache.

Vera

CIA Factbook iz leta 2017 poro?a, da je pribli?no 54,7 % Haitijcev trdilo, da so katoli?ani, medtem ko protestanti predstavljajo pribli?no 28,5 % prebivalstva (baptistov 15,4 %, binko?tov 7,9 %, adventistov sedmega dne 3 %, metodistov 1,5 %, drugih 0,7 %). Drugi viri ka?ejo, da je protestantsko prebivalstvo vi?je od tega, kar ka?e, da bi lahko leta 2001 tvorilo eno tretjino prebivalstva. Tako kot druge dr?ave v Latinski Ameriki je bil Haiti pri?a splo?ni protestantski ekspanziji, ki je ve?inoma evangeli?anske in binko?tne narave.

Haitijski kardinal Chibly Langlois je predsednik Nacionalne ?kofovske konference Katoli?ke cerkve.

Vodou, religijo z zahodnoafri?kimi koreninami, podobno kot na Kubi in v Braziliji, danes izvajajo nekateri Haitijci. Nastal je v kolonialnih ?asih, ko so bili su?nji dol?ni prikriti svoje loa (lwa) ali duhove kot katoli?ke svetnike, kar je element procesa, imenovanega sinkretizem. Zaradi verskega sinkretizma med katoli?tvom in Vodoujem je te?ko oceniti ?tevilo Vodouistov na Haitiju. Vera je bila zgodovinsko preganjana in napa?no predstavljena v popularnih medijih; kljub temu je haitijska vlada leta 2003 vero priznala kot uradno vero naroda.

Mnogi katoli?ani in protestanti na Haitiju obsojajo Vodou kot ?a??enje hudi?a, vendar ne zanikajo mo?i tak?nih duhov. Namesto tega jih imajo za nasprotnike, ki so ?zlobni? in ?satanski?, proti ?emur jih pogosto spodbujajo k molitvi. Protestanti na katoli?ko ?a??enje svetnikov gledajo kot na ?a??enje malikov, nekateri protestanti pa bi pogosto uni?ili kipe in druge katoli?ke pripomo?ke.

Manj?inske religije na Haitiju vklju?ujejo islam, bahajsko vero, judovstvo in budizem.

Jeziki

Uradna jezika Haitija sta franco??ina in haitijska kreol??ina. Franco??ina je glavni pisni in administrativno dovoljeni jezik (pa tudi glavni jezik tiska) in ga govori 42 % Haitijcev. Govorijo ga vsi izobra?eni Haitijci, je medij pouka v ve?ini ?ol in se uporablja v poslovnem sektorju. Uporablja se tudi pri obrednih dogodkih, kot so poroke, mature in cerkvene ma?e. Haiti je ena od dveh neodvisnih dr?av v Ameriki (skupaj s Kanado), ki ozna?ujeta franco??ino za uradni jezik; druga francosko govore?a obmo?ja so vsa ?ezmorska departmaja ali kolektivitete Francije, kot je Francoska Gvajana. Haitijsko kreol??ino govori skoraj vse prebivalstvo Haitija. Franco??ina, osnovni jezik za haitijsko kreol??ino, je priljubljena med haitijsko elito in vi?jimi sloji. Franco??ina je priljubljena tudi v poslovnem sektorju, v veliko manj?i meri pa angle??ina zaradi ameri?kega vpliva. ?pansko govorijo nekateri Haitijci, ki ?ivijo ob haitijsko-dominikanski meji. Angle?ko in ?pansko lahko govorijo tudi haitijski deportiranci iz Zdru?enih dr?av in razli?nih dr?av Latinske Amerike. Na splo?no pribli?no 90–95 % Haitijcev teko?e govori samo haitijsko kreolsko/francosko, ve? kot polovica jih zna samo kreolsko.

Haitijsko kreol??ino, ki je bila pred kratkim standardizirana, govori tako reko? celotno prebivalstvo Haitija. Haitijska kreol??ina je eden izmed francoskih kreolskih jezikov. Njegov besednjak je v 90 % izpeljan iz franco??ine, vendar je njegova slovnica podobna slovnici nekaterih zahodnoafri?kih jezikov. Ima tudi vplive iz taina, ?pan??ine in portugal??ine. Haitijska kreol??ina je sorodna drugim francoskim kreolom, najbolj pa antilski kreolski in Louisianski kreolski razli?ici.

Zdravje

V preteklosti so bile stopnje precepljenosti otrok nizke – od leta 2012 je bilo cepljenih 60 % otrok na Haitiju, mlaj?ih od 10 let, v primerjavi s stopnjami cepljenja otrok v drugih dr?avah v razponu 93–95 %. V zadnjem ?asu se izvajajo mno?i?ne kampanje cepljenja, ki trdijo, da se cepijo kar 91 % ciljne populacije proti specifi?nim boleznim (v tem primeru o?pice in rde?ke). Ve?ina ljudi nima prevoza ali dostopa do haitijskih bolni?nic.

Svetovna zdravstvena organizacija kot pogoste vzroke smrti na Haitiju navaja driske, HIV/AIDS, meningitis in oku?be dihal. Devetdeset odstotkov otrok na Haitiju trpi za boleznimi, ki se prena?ajo z vodo, in ?revesnimi zajedavci. Oku?ba s HIV je ugotovljena pri 1,71 % prebivalstva Haitija (ocena 2015).[413] Incidenca tuberkuloze (TB) na Haitiju je ve? kot desetkrat vi?ja kot v preostali Latinski Ameriki. Vsako leto za malarijo zboli pribli?no 30.000 Haitijcev.

Ve?ina ljudi, ki ?ivijo na Haitiju, je izpostavljena velikemu tveganju za hude nalezljive bolezni. Bolezni, ki se prena?ajo s hrano ali vodo, vklju?ujejo bakterijsko in protozojsko drisko, tifus ter hepatitis A in E; pogoste bolezni, ki jih prena?ajo vektorji, sta mrzlica denga in malarija; bolezni, povezane z vodo, vklju?ujejo leptospirozo. Pribli?no 75 % haitijskih gospodinjstev nima teko?e vode. Nevarna voda, skupaj z neustreznimi bivalnimi in nesanitarnimi bivalnimi razmerami, prispeva k visoki pojavnosti nalezljivih bolezni. Zdravstvenega osebja kroni?no primanjkuje, bolni?nicam pa primanjkuje sredstev, kar je postalo o?itno po potresu januarja 2010. Stopnja umrljivosti dojen?kov na Haitiju leta 2019 je bila 48,2 smrti na 1000 ?ivorojenih v primerjavi s 5,6 na 1000 v Zdru?enih dr?avah.

Po potresu leta 2010 je Partners In Health ustanovil H?pital Universitaire de Mirebalais, najve?jo bolni?nico na son?ni pogon na svetu.

Glej tudi

• seznam suverenih dr?av